Že od nekdaj rada delam z ljudmi. Ljudje smo res zanimiva bitja, še bolj zanimive pa so naše reakcije v danih situacijah. Med nami se vedno izmenjuje energija. Enkrat je to energija, ki nas ponese v višave spet drugič pa lahko na nas vpliva tudi negativno. Največ kar lahko naredi vsak zase je to, da dela na sebi. Da se spozna do te mere, da so nepričakovane reakcije obvladljive in da smo se zmožni distancirati od dane situacije, v kolikor ni povezana z nami osebno.

V poklicih, kjer imamo pogosto stik z različnimi profili ljudi, je dobro biti močen in razumevajoč. Težko je napovedati kakšna je oseba, ki stoji pred nami. In že večkrat mi je življenje pokazalo, da etiketiranje profilov ljudi res ni smiselno, saj videz vara in ljudje presenečajo – tako v pozitivnem kot v negativnem smislu.  Pa želim danes pisati le o pozitivnih plateh, če je že vreme malce bolj klavrno.

Vsi ki ste me že spoznali veste, da rada delim kakšen nasvet ali osebno izkušnjo, če le lahko. Prav tako sem vesela vsakega nasveta ali izkušnje, ki jo dobim od vseh vas. Menim, da si na tak način širimo obzorja in dopolnjujemo svoj spekter znanja. Močno zagovarjam prednost osebne izkušnje, zato tudi rada na lastni koži preizkusim vse nasvete in priporočila, ki jih slišim, berem ali tako ali drugače naletim na njih.

Ta vikend sem se prvič spoznala s pico, brez moke. O takšni pici sem že prej večkrat razmišljala, a iskreno nisem popolnoma zaupala, da bi taka pica lahko bila tudi okusna. Ko sem zjutraj, s skodelico zelenega čaja in nato še kave, nestrpno čakala, da se megla v moji glavi razblini, sem nehote naletela na slovensko kuharsko oddajo, kjer kuhata zakonca Novak. Predstavljala sta namreč prav tako pico - brez glutena, s testom narejenim iz cvetače. Super recept se mi je zdel in prav isti dan sem ga morala tudi preizkusiti. Ker sem delala po spominu se moja različica morda rahlo razlikuje od osnovne. Vam pa priporočam, da si po svojem okusu dodate začimbe, ki vam odgovarjajo.

Potrebujemo:

  • 1/2 glave čvrste cvetače
  • 2 pesti nastrganega parmezana
  • 1 pest kozjega sira
  • 1 jajce  
  • začimbe: (muškatni orešček, koriander, curry), sol in poper

Postopek:

Surovo cvetačo natrgamo na cvetke in stresemo v posodo sekljalnika. Sekljamo le kratek čas, da dobimo cvetačno kašo. Pristavimo kozico z vodo in blago solimo. Čim zavre, dodamo cvetačno kašo. Po nekaj minutah odcedimo in nato še ožamemo, najbolje s pomočjo krpe, da je cvetačna kaša res čim bolj suha, drugače se pica ne bo lepo prepekla.

Cvetačno kašo stresemo v skledo, dodamo parmezan, kozji sir, jajce in začinimo po okusu, po potrebi še solimo in popramo (a pozor, kozji sir je že tako bolj slan, zato bo sol skoraj popolnoma odveč). Premešamo, da dobimo gosto maso.  Tako pripravljeno “testo” v obliki kroga razporedimo na s papirjem za peko obložen pekač. Pečico razgrejemo na 180 stopinj.

Prazno testo sprva popečemo približno 10 minut, nato ga vzamemo iz pečice in ga nadevamo, kot želimo.

Jaz sem si izbrala pico z paradižnikovo mezgo, bučkami, malo pršutka in sirom.