Amlino olje – eliksir mojih poškodovanih las!

Naravna kozmetika, naravna prehrana, zeliščna zdravila, naravni preparati, naravni dodatki k prehrani | Apoteka Natura d.o.o.


  • Dec 13, 2017

  • Ogledi: 252

  • Komentarji: 0

Izredno učinkovita in povsem naravna rešitev za poškodovane in dotrajane lase.

Prijazen pozdrav vsem ljubiteljem zdravega življenja,

vem, minilo je predolgo časa od mojega zadnjega zapisa. Ne bom iskala izgovorov, ker vam jih lahko natrosim poln pehar, a ne spremenijo dejstva. Bom se pa v prihodnje potrudila, da se oglasim vsaj s kakšno novičko ali receptkom, obljubim.

Današnji zapis, in zavest o čudoviti izkušnji z Amlinim oljem, nosim v svojih mislih že več kot mesec dni. Danes pa je končno nastopil dan, ko ga bom uspela preliti tudi na papir (ali kot je v današnjih časih bolj primerno – na splet).

Pa če začnem čisto na začetku…

Že od nekdaj sem bila pristaš zdravih las in skrb zanje je bila ena mojih prioritet. Moji lasje so bili od nekdaj zelo bujni, gosti in neubogljivi, takšni malce žimasti. Nikoli jih nisem barvala, nikoli sušila z sušilci, vedno le na zraku. Nikoli jih tudi nisem kaj posebno urejala, saj kot mlajša te potrebe nisem imela, čeprav sem bila videti kot gozdni jurček s svojim klobučkom. Na vsake tri mesece je k nam domov prišla teta Irena, da je bratu in meni pristrigla lase, saj je bila moja mama v sveto prepričana, da bova začela škiliti, če so najini lasje presegli dolžino obrvi, na čelu. Tako sem preživela svoje otroštvo s pričesko viteza okrogle mize. :)

Še dandanes se od srca nasmejim, ko se spominjam kako smo se punce v začetku 90-ih šopirile vsaka s svojo »strehico« nad čelom. :D Te veščine sem se spretno navadila od moje sestrične, ki je bila le starejša in spretnejša pri samem lakiranju in utrjevanju. In ta strehica je bila tudi edina modna muha, ki sem jo do pubertete izražala. V poznih najstniških letih, ko večina stremi k spremembam in išče svoj videz, sem se tudi sama začela poigravati s pramenčki, ki so mi le malce popestrili monotono mišje sivo - blond barvo. Imela sem jih vrsto let, nevpadljive, naravne in nežne tako, da mi tiste 2x letno, ko sem se barvala in posebno vplivalo na samo kvaliteto las. Dejansko, ko sedaj pomislim nikoli v življenju nisem imela težav z lasmi ali lasiščem samim.

Ženske pa ne bi bile ženske, če ne bi kar naprej usklajevale mnenj o osebnem zadovoljstvu s to ali ono storitvijo. In tako sem nekega dne sedela na mestnem avtobusu, namenjena v center k frizerki, ki sta mi jo priporočili dve kolegici. »Da je ugodna in res dobro pobarva«…  In seveda sem se morala tudi sama prepričati o vseh superlativih in sem predala zdravje svojih las v njene roke. Kot po navadi sem se odločila za pramene a me je takoj povprašala zakaj se raje ne po barvam, saj bom imela manj dela s samim barvanjem, kot ga imam s prameni (ko sedaj pomislim, mi je jasno, da ni mislila name). In sem se naivno dala prepričati v ta korak. Iskreno, mi je še danes žal te odločitve čeprav se trudim, da v življenju ničesar ne obžalujem.

Par let kasneje sem se udeležila še nekega izredno prijetnega dogodka, kjer sem bila model za lase in so mi, zaradi potrebe dogodka,  lase dolgotrajno tretirali z likalnikom. Še prej pa smo jih sveže pobarvali. Moji lasje so po tem dogodku dobili slamnat videz, konice so bile popolnoma uničene in ni ga bilo preparata, ki bi jim vsaj za trenutek povrnil lesk in prožnost, kot sem ga bila vajena pred leti. S to težavo se sedaj spopadam že par let in iščem proizvode, ki bi mi povrnili zdravje mojih las.

V zadnjih letih sem močno spremenila mnenje o izbiri kakovostnih proizvodov zase. Če mi je bilo prej rahlo vseeno kaj dam nase in vase, dandanes te izbire ne prepuščam več čistemu naključju. Želela bi se barvati z povsem naravno kano, a za moj svetel tip las te izbire žal nimam. Barve ne želim spreminjati, zato ostajam zvesta barvam Color&Soin, saj so brez amonijaka in parabenov in moje lase vsaj ne izsušijo ne, kot druge barve, ki sem jih bila vajena. Tudi vonj sveže pobarvanih las je sedaj prijeten in nič več ne draži dihal. Pa še vseeno lasem manjka teže in vitalnosti…

Dolgo časa sem vztrajala z raznimi serumi za konice in arganovim oljem, ki sta bila edina preparata poleg šampona in balzama, ki sem jih sploh dala na lase. Poleti sem si stalno delala maske s kokosovim oljem, ki super nahrani izsušene in od sonca uničene lase. Večkrat sem se tudi strigla, ravno iz principa obnove konic a na dolgi rok ni nič prav pretirano izboljšalo stanja.

Od dneva, ko smo v Apoteko Naturo prvič dobili Amlino olje podjetja Etnobotanika, sem dobila občutek, da je to olje nekaj posebnega. Več mesecev ali celo leto sem potrebovala, da sem si vzela svojega prvega in se odločila, da mu dam možnost. Takoj isti večer sem si nanesla olje na konice las in ga z konicami prstov vmasirala v lasišče. Lase sem si zavila v brisačo in pustila olje delovati preko noči. Zjutraj je bila moja glava popolnoma mastna od olja, kot bi se čez noč namnožilo. Pričela sem z umivanjem in pričakovala, da bo občutek las težek in gost, vendar sem bila prijetno presenečena. Brez posebnih težav sem si z dvakratnim šamponiranjem  olje z lahkoto sprala iz las. Nanesla sem si še balzam in dodobra vse sprala. Že takoj sem opazila razliko, saj so lasje imeli težo in so nekaj vode še zadrževali v sebi. Tudi po sušenju s sušilcem je bila sprememba v kvaliteti še kako opazna. Lasje so pridobili zdrav in lep lesk, močno strukturo in na vratu je bilo čutiti vso težo nove kvalitete. :) Sedaj ga redno uporabljam dober mesec. Na lase si ga, kot oblogo, nanesem enkrat tedensko in pustim učinkovati preko noči. Dnevno ga uporabljam kot podlago kremi za obraz, na področju okrog oči, saj zaradi visoke vsebnosti C vitamina kožo nahrani in lepo napne. Seveda ga je potrebno uporabljati skupaj s tonikom oziroma hidrolatom, da koži priskrbimo dovolj vlage.

 

Amlino olje je postalo suvereni del moje kozmetične nege in ne predstavljam si več dneva brez njega. Brez težav lahko rečem, da je Amlino olje ena najustreznejših zamenjav za kokosovo olje, ki ga uporabljam čez poletje. Priporočam ga vsem, ki iščete rešitve za svoje dotrajane lase ali uvel videz kože.

 

Za konec bi se želela zahvaliti gospe Sonji iz Etnobotanike. Brez nje sama nikoli ne bi spoznala prednosti narave v povezavi z našimi lasmi. Njena energija in prizadevanje za celosten pristop njene filozofije me je prepričala, da sem tudi sama spremenila mnenje o tem kaj pomeni zdrav in lep videz las.

 

Prijeten dan želim,

 

Monika Kozjek

 

Pusti komentar

Prepiši varnostno kodo v spodnji okvirček