Naravna kozmetika, naravna prehrana, zeliščna zdravila, naravni preparati, naravni dodatki k prehrani | Apoteka Natura d.o.o.

  • Jun 10, 2016

  • Ogledi: 235

  • Komentarji: 0

Vzpostavite stik sami s seboj in pridobili boste najboljšega prijatelja in svetovalca, za vse življenje!

Prijazen pozdrav,

čeprav sem že pričela s pisanjem prispevka o negi kože pred poletjem, sem se vseeno odločila, da danes prispevam svoje razmišljanje na temo: Kako se ustrezno odločiti kaj je zame osebno najbolje?

Pogosto opažam, kako malo časa si nekateri izmed nas vzamemo zase. Ne bom trdila, da v tem pogledu prednjačim a še vseeno si vedno izborim čas za stvari, ki so mi pomembne. Pa naj bo v namen rekreacije, počitka ali za spoznavanje novih stvari, novih ljudi, predvsem pa čas zase vedno, ko čutim, da ga potrebujem. Namreč sem mnenja, da so napredovanja v življenju, samozadovoljstvo in samospoštovanje odvisni le od tega, koliko kakovostnega časa preživimo sami s seboj in kako dobro se poznamo. Veliko nas tarna, da smo v pomanjkanju prostega časa in s tem se močno strinjam. Na vsake toliko se moram tudi sama opomniti, da je dan za vse enako dolg in če lahko shajajo zdravniki, ki dežurajo cele dneve, zmorem tudi jaz. Menim, da je bistvenega pomena, da znamo izluščiti prioritete. V kolikor ne uspete preživeti vsaj urice na dan v smislu, da se posvetite sebi in svojim potrebam vam toplo priporočam, da si ponovno vzpostavite svoje prioritete – z mislijo nase!

Ravno zadnjič smo imeli v Apoteki Natura dogodek, na katerem smo razpravljali o konoplji in njenih kanabinoidih, ki lajšajo marsikatero zdravstveno tegobo. Precej se je izpostavljalo dejstvo, da ni vsaka stvar za vse in da je nemogoče podati univerzalno dozo določene učinkovine, saj se vsako telo odziva drugače. S takim pristopom se še kako strinjam, saj sem tudi sama že šla čez dileme zakaj nek produkt, ki je nekomu prinesel toliko dobrega pri meni ne učinkuje, kot sem predvidevala?!

Seveda je jasno, da je vsak človek unikat. Različno se odzivamo tako na fizične kot psihične ali duhovne dražljaje, saj je občutljivost naših receptorjev odvisna od mnogih dejavnikov - dogodkov, besed, vtisov in misli, ki so nas privedli do stopnje, kjer smo sedaj. Prav tako je tudi z našimi telesi, našimi gonilnimi stroji, ki nam omogočajo premikanje po tem svetu, ki nam omogočajo, da pristno občutimo vse, kar se dogaja okrog nas, preko vseh petih čutil. Sedaj, ko malce globlje razmišljam sem fascinirana nad popolnostjo človeškega telesa. Z nami trpi vse naše muhe, prekrokane noči, dni, ko pozabimo na pitje tekočin, ko nimamo časa jesti, ko smo v stresu… In vendar nas skoraj nikoli ne pusti na cedilu. Še več, že toliko prej nas opozarja z očitnimi znaki, katere pogosto zanemarjamo, nato pa se čudimo zakaj smo zboleli ali se ne počutimo dobro. Na tej točki nam je vsem lahko jasno, da bomo verjetno težko občutili blagodejne signale naših teles, po katerih vseskozi hrepenimo, če tudi opozoril ne znamo prepoznati, kar bi pomenilo, da smo izgubili stik sami s seboj. Naša telesa so naše največje bogastvo in dokler delujejo, kot od njih pričakujemo, jih po večini jemljemo za samoumevne. Odločite se drugače. Spoštujte jih, negujte jih in poskrbite, da jim dovajate vse po čemer vas prosijo in taka odločitev se vam bo prav kmalu povrnila v smislu samozadovoljstva, miru in dobrega počutja.  

Vsakodnevno se znajdemo na razpotjih, ko ne vemo ali je bolje izbrati levo ali desno pot. Večina od nas tudi potrebuje neke potrditve okolice, da smo res prepričani, da smo na pravi poti kot, da sami vase ne zaupamo dovolj. Ko sem sama opravila izpit za avto sem bila v začetku precej neodločna. Ves čas sem spraševala prijateljico kje naj zavijem in katera pot je prava. Po določenem obdobju se je odločila, da bo modro molčala. Ko sem jo na moje začudenje vprašala, zakaj mi odreka svojo pomoč, je mirno rekla, da meni, da jo ne potrebujem, ker vse vem in naj preneham z nepotrebnim kompliciranjem. Imela sem znanje in vedenje, ne pa samozavesti. V primeru, da bi se dlje časa zanašala na njeno pomoč, bi s časom otopila večino svojih čutov za orientacijo, saj jih dejansko ne bi potrebovala.  Zato apeliram na vse, ki si želite bolj uravnoteženega in mirnejšega vsakdana, ne bojte se neznanega. Če si nečesa želite stremite za tem, da to doživite, okusite, vidite… Preizkusite na sebi kaj je tisto kar vam odgovarja in kaj ne. Se spomnite, ko smo bili najstniki in so nas starši opozarjali na to in ono in so nam večkrat rekli, ne delaj iste napake, uči se od mene, da ti bo prihranjeno? No jaz tega že takrat nisem razumela. Vedno sem odvrnila v smislu: »Prosim pusti mi, da na lastni koži spoznam ali je tako ali ne, bom že sama presodila ali je temu res tako.« Danes vem, da so mi dejansko želeli prihraniti kakšno modrico, solzo ali zlomljeno srce in hvaležna sem jim za vsa ta opozorila. Še vedno pa imam enako mnenje glede pristnih izkušenj vsakega posameznika. V nasprotnem primeru je enako, kot bi brali knjigo o življenju in verjeli, da vemo, kaj življenje je.

Danes zjutraj sem kot z namenom prebrala zapis, ki sem ga prevedla takole: Čas je kot reka. Nikoli se ne moreš dotakniti iste vode dvakrat, ker je ta tok minil in se ne bo več ponovil. Zato uživaj in dodobra izkoristi vsak trenutek svojega življenja, kot preventivo pred obžalovanjem!

S to mislijo se poslavljam in vam želim radosti poln vikend,

Monika

Pusti komentar

Prepiši varnostno kodo v spodnji okvirček